Naš oratorij je letos trajal 4 dni. V ponedeljek, 28.7.2008, se nas je pri župnijski cerkvi sv. Lovrenca zbralo 38 otrok, 14 animatorjev ter župnik Jože Ličen. In po naši vasi je začelo odmevati petje in razigrani vzkliki.
Prvi dan smo že spoznali našega letošnjega junaka Savla- Pavla. Skupaj z njim smo odprli oči, dvignili našo novo zastavo in se naučili himne. Zvedeli smo, da je Savel padel s konja in oslepel, zato smo pri delavnici izdelovali konjičke iz papirja in volne, popoldan pa smo si jih ogledali v živo. S posebnim vozom smo se popeljali po domači vasi, tisti, ki pa smo zbrali dovolj poguma pa smo se preizkusili tudi v jahanju. Ob zaključku uspešnega prvega dne, smo še enkrat zapeli in zaplesali himno ter spustili zastavo.
Drugi dan smo se med katehezo pripravljali na spoved, najmlajši pa smo si pobliže ogledali spovednico, ter se o daru sv. spovedi pogovarjali še pri delavnici, ko smo izdelovali mozaike iz semen. Tako smo si pri spovedi umili notranjost, naše duše. Popoldan pa so nas obiskali gasilci, nam razkazali svoje vozilo in opremo, nas naučili poklicati pomoč, nato pa so nam "umili" še zunanjost. Tako ohlajeni in "čisti" smo se tudi drugi dan ob zastavi poslovili.
Tretji dan smo se pogovarjali o liku in delovanju papeža. Kdo je bil prvi papež pa smo zvedeli, ko so nam animatorji zaigrali odlomek iz svetega pisma o Jezusu, ki je dal sv. Petru ključe nebeških vrat. Uporabili smo domišljijo in narisali ter napisali papežu Benediktu XVI. pisma s pozdravi. Ker pa nam je domišljije še ostalo, smo jo porabili pri krašenju vazic z volno. Po slastnem kosilu pa nas je obiskala reševalna služba in nas seznanila z reševalno opremo, nas nekoliko obvezala in naučila osnove prve pomoči. Ko smo se od njih poslovili smo zapeli še nekaj pesmi, se igrali, nato pa spustili zastavo.
V četrtek pa nas je obiskal zvon in nam povedal kako pomembno vlogo ima, da nam oznanja največji čudež. Ker pa smo se želeli prepričati, kako visoko so naši župnijski zvonovi, smo se povzpeli na zvonik ter občudovali velike zvonove in čudovit razgled. Po kosilu pa so bile težko pričakovane vodne ter druge igre.
Naš oratorij je ves čas spremljalo veliko iger in smeha, sklenjenih je bilo veliko novih prijateljstev, veliko smo se naučili, zato smo vse to darovali Bogu pri zaključni sv. maši. Po maši pa smo medse povabili še starše in jim pokazali nekaj ujetih trenutkov na fotografijah, se posladkali nato pa še zadnjič spustili našo letošnjo oratorijsko zastavo.
